Razširjenost rjavega medveda PDF natisni E-pošta
Prispeval Maja Jelenčič   

Rjavi medved je med večjimi (Bellemain, 2004) in s svojo holarktično distribucijo (Severna Amerika in Evrazija) tudi najbolj razširjena izmed osmih vrst medvedov (Swenson in sod., 2000). Njegov življenjski prostor so gosti gozdovi, subalpinska in alpinska območja, pa tudi puščava in tundra (Bellemain, 2004).

Ursus_arctos_distribution

Slika: Holarktična razširjenost rjavega medveda (Ursus arctos). Vir: Wikipedia

Od zgodnjega srednjega pleistocena dalje je bil rjavi medved razširjen v celotni Evraziji (Schreve in Currant, 2003) razen na velikih otokih kot so Gotland (Švedska), Irska, Islandija, Korzika in Sardinija (Zedrosser in sod., 2001). Ljudje in medvedi imamo več kot 500.000 let skupne zgodovine (Turk, 2003). V pleistocenu sta bila človek in medved v neposredni kompeticiji za hrano in zavetje. Znano pa je tudi izkoriščanje medveda za osnovne življenjske potrebščine (kožuhovina, hrana, osebni predmeti iz podočnikov in kosti, uporaba kostnega mozga) (Schreve in Currant, 2003). Pozneje je zaradi naraščanja števila prebivalstva, lova ter izginjanja habitata zaradi deforestacije in naraščujočega kmetijstva na številnih območjih medved izginil (Zedrosser in sod., 2001).

V letu 2000 je bilo na območju Evrope (Slika 2), velikem 2,5 milijona km2 (800 000 km2 - brez Rusije) medvedov okoli 50.000 (od tega približno 14.000 zunaj Rusije) (Swenson in sod., 2000). V Preglednici 1 so povzete okvirne velikosti evropskih populacij medveda. Pomembno je poudariti, da so ocene pridobljene z različnimi metodami in zato med seboj niso povsem primerljive.

Ursus_arctos_distributionEu

Znano je namreč, da je velikost populacije medvedov težko oceniti in da so številne ocene, zlasti tiste, ki temeljijo na opazovanju javnosti, precenjene. Ocene v jugovzhodni Evropi so večinoma pridobljene s štetjem, ki ga izvedejo lovci enkrat do dvakrat letno na krmiščih. Ocene temeljijo na netestiranih predvidevanjih, da 80 - 90% osebkov iz populacije v času štetja obišče krmišče, a ne več kot eno. Tudi ocene številčnosti v Skandinaviji temeljijo na ekstrapolaciji, a v tem primeru gre za ekstrapolacijo razmerja označenih in neoznačenih medvedov na dveh raziskovanih območjih na ostali del območja razširjenosti medveda (Zedrosser in sod., 2001).


Slika: Razširjenost rjavega medveda v Evropi (ec.europa.eu, 2008).

 

 

 

 

 

 

 

Tabela: Populacije medvedov v Evropi.


število osebkov

VELIKA POPULACIJA ( ≥ 5000 osebkov)

Severovzhodna Evropa

37 500

Karpati

8 100

SREDNJE VELIKA POPULACIJA (500 – 5 000 osebkov)

Alpe – Dinaridi – Pindos

2 800

Skandinavija

1 000

Rila – Rodopi

520

MAJHNA POPULACIJA (< 100 osebkov)

Stara planina (Balkan)

200

ZELO MAJHNE IZOLIRANE POPULACIJE

Zahodni del Kantabrijskega gorovja

50 - 60

Apenini

40 - 50

Vzhodni del Kantabrijskega gorovja

20

Zahodni Pirineji

6

Severne Alpe

4